Z aknami sem se začela boriti že v srednji šoli. Sprva so se pojavljale le občasno, predvsem na čelu in bradi, a sčasoma so se razširile po celotnem obrazu. Poskusila sem praktično vse, od različnih krem iz drogerij, naravnih pripravkov, menjava prehrane, več vode, manj sladkorja. Kljub trudu se stanje ni bistveno izboljšalo, včasih se mi je celo zdelo, da je še slabše.

Najhuje je bilo v obdobjih stresa. Takrat so akne postale boleče, rdeče in izrazito vidne. Moja samozavest je zaradi tega močno padla. Izogibala sem se ogledalu, nanašala sem preveč pudra in pogosto celo odpovedala kakšno druženje, ker se preprosto nisem počutila dobro v svoji koži. Mislila sem, da se s tem pač moram sprijazniti.

Prelomnica je bila, ko sem po priporočilu prijateljice obiskala dermatologinjo. Pogovor je bil prvič res temeljit. Pogovarjali sva se o moji koži, prehrani, stresu, celo o hormonskem ravnovesju. Svetovala mi je dermatološko testirane izdelke, predlagala čiščenje kože z manj agresivnimi sredstvi in mi predpisala blago terapijo. Pomembno je bilo tudi, da sem se naučila redne, a nežne rutine nege kože.

Prvi rezultati niso bili takojšnji, a po nekaj tednih sem opazila razliko. Manj vnetij, manj novih aken, bolj enoten ten kože. Po nekaj mesecih sem bila končno zadovoljna s svojo kožo, kar se je poznalo tudi na mojem razpoloženju. Akne sicer še vedno kdaj pa kdaj pridejo, a jih zdaj obvladam in ne pustim, da bi me določale.

Z aknami sem se naučila potrpežljivosti in tega, da je včasih prav, da poiščeš pomoč strokovnjaka. Samo s pravim pristopom sem lahko spet dobila nazaj samozavest in občutek, da imam nadzor nad svojo kožo.

Poleg izboljšanja videza sem opazila tudi spremembo v svojem počutju. Postala sem bolj odprta, lažje sem navezovala stike in se začela znova smejati brez zadržkov. Spoznala sem tudi, kako pomembna je notranja skrb zase – spanje, prehrana, gibanje. Vse to vpliva na kožo, pa tudi na duševno počutje. Akne so me tega naučile.