Določene bolezni ne poznamo, ker se nas ne dotaknejo, če pa se nam zgodi, da zbolimo za določeno boleznijo, pa se vse skupaj spremeni. Pri meni je nastopila sladkorna bolezen in nisem se predala. Takoj, ko sem izvedela za njo, sem bila pripravljena narediti čisto vse, da bi lahko normalno naprej živela in da me sladkorna bolezen pri tem ne bi omejevala.

Vedela sem, da je prehrana in gibanje ključnega pomena. Tako sem začela skrbeti za fizično pripravljenost in s tem tudi poskrbela, da sem spremenila prehrano. Ni mi bilo lahko, ker sem oboževala sladko, dneva nisem mogla preživeti, da nisem pojedla kaj sladkega. Najtežje se mi je bilo odreči sladkemu in oboževala sem krompir, ki pa tudi ni dober, če imate sladkorno.

Tako sem si organizirala dneve, kako in koliko se bom gibala, sestavila sem si jedilnike, sladkorna bolezen zahteva določene prehranjevalne navade. Že sam zdravnik mi je dal smernice, sama pa sem se še posebej poglobila in sestavila obroke, kajti tako mi je bilo najlažje, da sem točno vedela v trgovini kaj moram kupiti in doma že imela pripravljen jedilnik.

Ko je meni na izvidu pisalo sladkorna bolezen sem bila res presenečena, kako imam lahko jaz to kronično bolezen, nisem se hotela sprijazniti, postalo me je strah, a ko sem vse skupaj preštudirala in jo sprejela, mi je bilo veliko lažje. Zase lahko rečem, da mi je sladkorna bolezen prinesla boljšo kvaliteto življenja, ker sem se zamislila, kaj delam, kako živim, kaj jem in ugotovila, da tako ne bom prišla daleč in da je zadnji čas, da vse skupaj spremenim. Res je sladkorna bolezen zoprna, vendar od kar jo imam sem videla veliko prekrasnih hribov, jezer, ker sem začela živeti drugače. 

Poskrbite za svoje zdravje, sladkorna bolezen ni konec življenja, je pa lahko začetek drugega.